Kultura
Mnoge institucije v Jordaniji si prizadevajo povečati kulturno zavest o jordanski umetnosti in zastopati umetniška gibanja na področjih, kot so slikarstvo, kiparstvo, grafiti in fotografija. Umetniška scena se je razvijala v zadnjih nekaj letih in Jordanija je bil prizorišče umetnikov iz okoliških držav. Januarja 2016 je bil jordanski film z naslovom Theeb prvič doslej nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film.
Največji muzej v Jordaniji je Jordanski muzej. Vsebuje veliko dragocenih arheoloških najdb v državi, vključno z nekaterimi svitki Mrtvega morja, neolitskimi apnenčastimi kipi iz ‘Ain Ghazala in kopijo Meševe stele. Večina muzejev v Jordaniji je v Amanu, vključno z Otroškim muzejem, muzejem avtomobilov in Mučeniškim spomenikom in muzejem. Muzeji zunaj Amana je Arheološki muzej Akaba. Jordanska nacionalna galerija likovnih umetnosti je velik muzej sodobne umetnosti tudi v Ammanu.
Glasba se zdaj razvija z veliko novimi zasedbami in izvajalci, ki so priljubljeni na Bližnjem vzhodu. Umetniki, kot so Omar Al-Abdallat, Toni Qattan, Diana Karazon in Hani Metwasi, so povečali priljubljenost jordanske glasbe. Festival Džeraš je vsakoletna glasbena prireditev, na kateri so predstavljeni priljubljeni arabski pevci. Pianist in skladatelj Zade Dirani je pridobil široko mednarodno priljubljenost. Prav tako se povečuje rast alternativnih arabskih rock bendov, ki prevladujejo na sceni v arabskem svetu, med njimi: El Morabba3, Autostrad, JadaL, Akher Zapheer in Aziz Maraka.
Jordanija je ob obali Aqabe razkrila svoj prvi podvodni vojaški muzej. V muzeju je več vojaških vozil, vključno s tanki, prevozniki vojaških enot in helikopterjem.
Kuhinja
Mansaf, tradicionalna jordanska jed. Izhaja iz beduinske kulture, je simbol jordanske gostoljubnosti.
Kot 8. največji proizvajalec oljk na svetu je oljčno olje glavno olje za kuhanje v Jordaniji. Pogosta predjed je humus, ki je pire iz čičerike, pomešan s tahinijem, limono in česnom. Ful medames je še ena dobro znana predjed. Tipičen obrok delavcev se je prebil na mize višjega razreda. Običajna jordanska meze pogosto vsebuje koubba maqliya (bulgur, mleta čebula in fino mleto pusto goveje, jagnječje, kozje ali kamelje meso z bližnjevzhodnimi začimbami – cimet, muškatni orešček, česen, paprika), labaneh (vrsta jogurta), baba ghanoush (pire iz kuhanega jajčevca, pomešanega s tahinijem (iz sezamovih semen), olivnim oljem, morda limoninim sokom in različnimi začimbami), tabbouleh (vegetarijanska solata, narejena večinoma iz drobno sesekljanega peteršilja, paradižnika, mete, čebule, bulgurja (namočen, ne kuhan) in začinjena z olivnim oljem, limoninim sokom, soljo in poprom), oljke in kumarice. Meze na splošno spremlja levantski alkoholni napitek arak, ki je izdelan iz grozdja in janeža in je podoben ouzu, rakıji in pastisu. Včasih se uporabljajo tudi jordansko vino in pivo. Iste jedi, ki jih strežejo brez alkoholnih pijač, lahko v arabščini poimenujemo tudi muqabbilat (‘predjed’).
Najbolj izrazita jordanska jed je mansaf (iz jagnjetine, kuhane v omaki iz fermentiranega posušenega jogurta in postreženi z rižem ali bulgurjem), nacionalna jed Jordanije. Jed je simbol jordanske gostoljubnosti, nanjo pa vpliva beduinska kultura. Mansaf jedo ob različnih priložnostih, kot so pogrebi, poroke in ob verskih praznikih. Sestavljen je iz krožnika riža z mesom, ki so ga kuhali v debelem jogurtu, posut s pinjolami in včasih zelišči. Kot stara tradicija se je jed jedla z rokami, vendar se tradicija ne uporablja vedno. Preprosto sveže sadje pogosto postrežejo proti koncu jordanskega obroka, obstajajo pa tudi sladice, kot so baklava, hareeseh, knafeh (rezanci ali drugače fino zdrobovo testo, namočeno v sladkem sirupu na osnovi sladkorja in navadno obloženo s sirom ali z drugimi sestavinami, kot sta strjena smetana ali oreščki), halva in qatayef (sladki cmok, polnjen s smetano ali oreščki) jed, narejena posebej za ramazan. V jordanski kuhinji je pitje kave in čaja z aromo na’na ali meramiyyeh skoraj obred.
Unescova dediščina
- Petra: Nabatejsko karavansko mesto, naseljeno že od prazgodovine, je pomembno križišče med Arabijo, Egiptom in Sirijo-Fenicijo. Petra je na pol pozidana, na pol vklesana v skalo in obdana z gorami, prepredenimi s prehodi in soteskami. Je eno najbolj znanih arheoloških najdišč na svetu, kjer se starodavne vzhodne tradicije mešajo s helenistično arhitekturo
- Qasr Amra: Ta izredno dobro ohranjen puščavski grad, zgrajen v začetku 8. stoletja, je bil trdnjava z garnizonom in rezidenca Omajadskih kalifov. Najbolj impresivne značilnosti te majhne palače užitka sta sprejemna dvorana in hamam, oba okrašena s figurativnimi freskami, ki odražajo posvetno umetnost tistega časa.
- Umm ar-Rasas (Kastrom Mefa’a):Večina tega arheološkega najdišča, ki se je začelo kot rimsko vojaško taborišče in je bilo zgrajeno v 5. stoletju in ni bilo izkopanega. Vsebuje ostanke iz rimskega, bizantinskega in zgodnjega muslimanskega obdobja (konec 3. do 9. stoletja našega štetja) in utrjeno rimsko vojaško taborišče. Na mestu je 16 cerkva, nekatere z dobro ohranjenimi mozaičnimi tlemi. Posebej omembe vredna so mozaična tla cerkve sv. Štefana s predstavitvijo mest v regiji. Dva kvadratna stolpa sta verjetno edina ostanka prakse, da so asketski menihi čas preživeli izolirano na stebru ali stolpu).
- Wadi Rum Protected Area: Območje na 74.000 hektarjih v južni Jordaniji, blizu meje s Savdsko Arabijo, je mešanica naravne in kulturne dediščine. Odlikujejo ga ozke soteske, naravni loki, stolpi, grbine, masivni plazovi in kaverne. Petroglifi, napisi in arheološki ostanki naj bi pričali o 12.000 letih človeške prisotnosti in interakcije z naravnim okoljem. Kombinacija 25.000 kamnitih rezbarij z 20.000 napisov so sledi evolucija človeške misli in zgodnji razvoj abecede. Najdišče prikazuje razvoj pastirske, kmetijske in mestne dejavnosti v regiji.
- Al-Maghtas Betanija onstran Jordana – tradicionalno mesto Jezusovega krsta:Arheološko najdišče na vzhodnem bregu reke Jordan, 9 km severno od Mrtvega morja, je sestavljeno iz dveh ločenih območij: Tell Al-Kharrar, znan tudi kot Džebel Mar Elias (Elijev hrib) in območje cerkva sv. Janeza Krstnika ob reki. Je v neokrnjenem naravnem okolju, saj naj bi bilo mesto tam, kjer je Janez Krstnik krstil Jezusa iz Nazareta. Vsebuje rimske in bizantinske ostanke, vključno s cerkvami in kapelicami, samostan, jame, ki so jih uporabljali puščavniki in bazeni, v katerih so krstili, kar priča o verskem značaju kraja. Najdišče je krščanski romarski kraj.
