Predavanje: Karmen Usar, Potovanje “na konec sveta” – Argentina in Čile
- Četrtek, 25. april ob 19 uri, večnamenska dvorana v Vetrinjskem dvoru – 1. nadstropje (Vetrinjska ulica 30, Maribor)
Filipini so pravi turistični biser. Na stoterih večjih ali manjših otokih ponuja dežela obilo zanimivosti. Od idiličnih plaž, kjer lahko samo poležavaš ali pa se odločiš za vožnjo z ladjico do še bolj odmaknjenih otočkov in snorkljanja med koralami, do raziskovanj podzemnega sveta v kraških jamah.
Ogled riževih teras in pogovor z ženskami, ki neverjetno hitro in spretno sadijo riž v blatno zemljo, ti da vpogled v pridelavo žitarice, ki prehranjuje milijarde ljudi. Čokoladni hribčki so posebna znamenitost dežele, sploh ob ugotovitvi, da so lahko tudi čisto zelene, pistacijine barve.
Seveda pa nikjer ne manjka simpatičnih, veselih in gostoljubnih domačinov. Vsakokratno fotografiranje ljudi se je sprevrglo v zabavo, smejanje in kratek pogovor in čudenje, zakaj smo zahodnjaki takšne kisle kumare, če pa je svet tako zanimiv, samo živeti ga je treba polno.
Vsako srečanje s Tonetom Partljičem je zanimivo in nepozabno. Dr. Dragan Potočnik se bo z našim dragim pisateljem tokrat pogovarjal o dveh njegovih zadnjih knjigah: o zgodovinskem romanu Veter z vzhoda, v katerem nadaljuje pričevanje o svojem rojstnem mestu ob Dravi.
Tokrat se poda v trideseta leta, v napet zgodovinski čas, ki ga med drugim zaznamujejo prebujanje delavskega gibanja, smrt Rudolfa Maistra in atentata na kralja Aleksandra v Marseillu ter kanclerja Dollfusa na Dunaju. In o zbirki kratkih zgodb Strnišča, s podnaslovom Zgodbe o otrocih in vojni, v kateri avtor zapiše, da ljudje ne maramo vojn. Ves svet je proti vojnam. A obenem se te neprestano dogajajo – že od pradavnine. Tudi literatura je polna zgodb o velikih zavojevalcih in zmagovalcih. In se sprašuje, kje so v teh zgodbah usode najmanjših, najranljivejših, otrok.
Tone Partljič, leta 1940 v Mariboru rojeni pisatelj, je začel dvajsetleten v šestdesetih letih pisati predvsem krajšo socialno in satirično prozo. Ko se je odpravil v mestni gledališki svet, pa je napisal okoli trideset uspešnih gledaliških komedij, nekatere, Ščuke pa ni, En dan resnice in Moj ata, socialistični kulak, so igrali po vsej Jugoslaviji. Za Kulaka je prejel Grumovo nagrado, za ves komedijski opus pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Uroš Lipovšček, novinar in publicist. Spomnimo se ga kot komentatorja na RTV za države v razvoju, neuvrščenosti in protikolonialno politiko Bližnjega vzhoda. Bil je dopisnik RTV Slovenija iz New Yorka, bil je odgovorni urednik informativnega programa RTV…. Po upokojitvi je več let preživel na
Kitajskem. Je strokovnjak za islam, po iranski revoluciji je večkrat potoval v Iran in poročal od tam. Objavlja v različnih časnikih, avtor več monografij, v televizijskih oddajah komentira aktualno politično dogajanje ter intervjuva poznane osebnosti, npr. Noama Chomskega in Jeffreyja Sachsa.
Vsebina predavanja dr. Lipovščka je izjemno aktualna. Razmere v svetu se vse bolj zaostrujejo. Vojna v Ukrajini se bo očitno nadaljevala do zadnjega
Ukrajinca, etnično čiščenje in množični pokoli izraelske vojske v Gazi, pa do zadnjega Palestinca. Položaj vse bolj spominja na čas pred prvo svetovno vojno. Vodilni evropski ne samo ameriški politiki nas vse bolj pripravljajo na vojaški spopad z Rusijo. Quo vadis Evropa. Njegovi nastopi kažejo na izjemno poznavanje političnih razmer v Evropi in v svetu. Velja za enega od najpogumnejših novinarjev, zato ne zamudite dogodka.
Bernarda je Ptujčanka, gradbinka in okoljevarstvenica. Svoj prosti čas, kolikor ga preostane, preživi na kolesu oziroma smučeh, odvisno od letnega časa. Pogovor bo vodil dr. Jani Dreu, vagantov popotnik, pesnik, športnik in še veliko več.
Skupina bobnarjev Plesne izbe Maribor – Tina Sovič, Polona Marolt, Bojana Cingerli in Siniša Karakatič – nam bodo predstavili Zahodnoafriški Mali – radostni ritem življenja.
Naša večerna gostja je strastna popotnica, ki nas je že večkrat vodila po sledeh svojih potovanj, po džungli, med tople vrelce in k jezerom, k ljudem in njihovem vsakdanu. Tokrat nas bo vodila na osrednji indonezijski otok Javo.
Indonezija ima 17.000 večinoma vulkanskih otokov in čisto vsak je drugačen ter poseben, naj gre za naravo, kulturo, jezik ali hrano. V besedi in sliki se bomo sprehodili po Javi.
Potovali bomo z vlaki, tudi džipom, ko nas bodo od dolge hoje bolele noge, pa sedli na “raco”. Navdušili nas bodo templji, ki so del svetovne dediščine človeštva: Borobudur in Prambanan. Obiskali bomo Yogyakarto, zibelko javanske kulture in edini preostali javanski sultanat, spoznali orkester gadang in tradicionalno gledališko predstavo. V Malangu zavili na kontroverzno ptičjo tržnico in obiskali delujoči slum, ki so ga lokalni umetniki spremenili v Mavrično vas.
Okušali bomo odlično hrano z nenavadnimi imeni, kot so sate kerinci in gudeg, zeliščni in ledeni jasminov čaj, sveže sokove iz tropskega sadja in pod večer v največji muslimanski državi na svetu iskali hladno pivo. Naši najljubši spomini ob vrnitvi bodo številni stiki z nasmejanimi, prijaznimi in poštenimi Javanci.
V četrtek, 22. 2. 2024 smo v Vetrinjcu imeli predstavitev znanstvene monografije Sožitje med kulturami: poti do medkulturnega dialoga V. Izdali so jo Center za medkulturno sodelovanje z državami Azije, Afrike in Latinske Amerike, Filozofska fakulteta, UM in založba Pivec.
Potreba po dialogu, aktualni dogodki v Gazi, Zahod in islamski svet, dogodki v Ukrajini, rusofobija, migracije… Kako preseči sovraštvo, strah pred neznanim, nestrpnost… Smo sposobni imeti odprta vrata za vsakogar, ki je dobronameren, iskren?
Še nekaj foto utrinkov …





Duhovna odstiranja si je v obliki pisemskih ‘popotovanj’ skozi prostor in čas poleti 2023 omislila prof. slovenščine in zgodovine Nataša Jenuš, ki bo vodila tokratni pogovor. K sodelovanju je povabila svoje prijatelje različnih poklicnih profilov in zanimanj, s katerimi se dotika različnih aktualnih in večnih tem – med drugim odstirajo dejansko odkrivanje sveta in domačih logov, razmišljajo pa tudi o notranjih potovanjih duše, o potovanjih od človeka k človeku, o potovanjih k sebi in še o marsičem drugem. Prvi dopisovalci Nataše Jenuš so bili Vili Ravnjak, dramaturg v SNG Maribor, pisatelj, učitelj duhovnih veščin, Maja Pezdirc, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlena v Zdravstvenem domu Brežice, Jelka Pšajd, etnologinja v Pomurskem muzeju Murska Sobota, in Dragan Potočnik, zgodovinar, pesnik, pisatelj, predsednik Društva popotnikov Vagant. Tokrat se bodo dopisovalci srečali in
pogovarjali v Vetrinjskem dvoru, kam jih bo odneslo, pa ne ve nihče … Pridite poslušat!
Predstavitev knjige, kulturni program z gosti in glasbo.