Predavanje: Milena Donaj, Grenlandija
- Četrtek, 26. 3. 2026, večnamenska dvorana v Vetrinjskem dvoru – 1. nadstropje (Vetrinjska ulica 30, Maribor)
Četudi je islam danes prepogosto napačno razumljen oziroma nerazumljen ter negativno obarvan, nam osebna srečanja z “Vzhodom” orišejo topel in prijazen svet, kjer religija globoko prežema življenja posameznikov.
V predavanju bomo predstavili nekatere temeljne postavke islama in razmišljali kako in zakaj islam usmerja in osmišljuje življenja vedno več ljudi. Zanimalo nas bo kako je vsakdan vernika prežet z versko razsežnostjo in hkrati, kako se Islam zporestavlja sodobnem materializmu in individualizmu. Dotaknili se bomo tem, kot so dojemanje religije v modernem svetu, Islma in modernost, verske prakse Islama v vsakdanu vernika, ter enostavnost in celovitost islama.
Dr. Matija Kržan je sociolog, ki raziskuje različne dimenzije religije in njihov vpliv na življenje posameznika. Študijska pot ga je iz Ljubljane vodila v Sarajevo, ki je takrat zanj postalo novo izhodišče tako v osebnem, kot tudi duhovnem smislu. Z namenom raziskovanja sufizma, ga je magistrski študij popeljal v Carigrad, ki je postal njegov novi dom. Ob poučevanju angleščine na tamkajšnji medresi, je doktoriral iz sociologije religije na temo smisla življenja in religije v sodobnih družbah.
Potovanje po dveh državah na skrajnem jugu afriške celine se je začelo v glavnem mestu Namibije – Windhoek. Tam sem prevzel avto in se odpeljal na sever proti nacionalnemu parku Etosha. Park, ki je velik za več kot eno Slovenijo, je dom številnih velikih afriških živali, ki sem
jih lahko opazoval v naravnem okolju.
Namibija slovi po številnih skalnih poslikavah »White Lady« in petroglifih »Twyfelfontein«. Zanimivo je bilo spoznati tudi življenje ljudstva Damara, ki so poleg Bušmanov prvotno prebivalstvo Namibije. Obiskal sem tudi vasico ljudstva Himbe, kjer so ženske znane po zanimivih frizurah in rdeči koži, ki si jo obarvajo z zdrobljenim rdečim peskom.
Tudi narava je imela bujno domišljijo, ko je »ustvarjala« pogorje Spitzkoppe, veliko kolonijo tjulnjev na Cape Crossu, posušena močvirja in sipine Sossusvlei. Vrnem se v glavno mesto, kjer sem prevzel drugi avto, s katerim sem se odpeljal na jug Namibije do največjega afriškega kanjona Fish River Canyon. 1000 kilometrov južneje stoji Cape Town, kjer sem se tri dni vozil naokrog in občudoval kolonijo pingvinov, videl sem tudi Rt dobrega upanja. Z gondolo sem obiskal slovito Mizasto goro ali Table Mountain. Sledila je vožnja nazaj v Namibijo do nekdanjih rudnikov diamantov, kjer danes stoji mesto duhov Kolmanskop. Pot se je nadaljevala po slikoviti cesti D707 in nazaj proti mestu Windhoek. To je bilo dober mesec dni dolgo potovanje in več kot 7500 prevoženih kilometrov po brezpotjih Namibije in Južne Afrike.
Več doživetij o potovanju po Namibiji in Južni Afriki pa na predavanju, ki traja 70–80 minut.
Popotnik, ustanovitelj in vodja turistične agencije Oskar, ki je številnim odprla pogled v svet potovanj, bo predstavil svojo knjigo Oskarjeva zgodba, v kateri razkriva znanje in spoznanja, ki jih je nabiral več kot 30 let vodenja skupin po svetu.
Tokrat Oskar stopa pred nas v živo – ne kot organizator potovanja, temveč kot pripovedovalec. Njegova knjiga ni le zbirka potopisnih utrinkov, temveč osebna zgodba o srečevanjih z ljudmi, kulturami in samim seboj. Prinaša razmislek o smislu potovanja, o radovednosti, pogumu in spoštovanju drugačnosti.
Oskar je o knjigi napisal: “V knjigi vam želim predati spoznanja o potovanjih, do katerih sem prišel na svojem velikem 30-let dolgem življenjskem potovanju. Napisal sem jo z željo, da vam koristi in je uporabna pri vaših potovanjih.”
Tokrat bomo spoznali košček Indije, ki jo tuji obiskovalci le redko obiščejo, kraje, kjer je Indija natanko taka, kot si predstavljamo, kruta in neizprosna, a čudovita in navdušujoča, če si dovolimo odstrniti sari, ki zakriva njen obraz.
Kalkuta, imenovana tudi Mesto radosti, kulturna prestolnica Indije preseneti, šokira in ostane v spominu, da razumeš, zakaj pravijo: “Kalkuta ni mesto, je čustvo.” V deželi Odisa je prestolnica Bhubaneshwar, zgrajena po evropskem vzorcu, ponudi več kot 1000 let stare templje, izjemne muzeje, kulturo nam povsem neznanih plemen in božično mašo »po indijsko«. Puri je mestno nasprotij: na eni strani eden najbolj svetih templjev v Indiji, v krogu 2 km okoli njega sta prepovedana nevegetarijanska hrana in alkohol, na drugi plaža z velikimi hoteli, kjer se obiskovalci predajajo povsem nereligioznim radostim. Tempelj sonca v Konarku, ki je del UNSECO-ve svetovne dediščine, zaznamujejo miti, legende in skrivnosti.
Za konec se bomo pomudili še na Andamanskih otokih, ki imajo zanimivo zgodovino, a so košček raja »z napako«. Jo bodo uspeli odpraviti?
V počastitev nedavno minulega slovenskega kulturnega praznika in bližajočega se Valentinovega se nam bo tokrat predstavila Jejž muzika z Dejanom Kalanom.
Dve sosednji državi tako zelo podobni, pa vendar tako zelo različni. Odsevata veličino Afrike v objemu mogočnih vulkanov, jezer v katerih se ogledujejo oblaki, gozdov v katerih odzvanja ptičje petje, tisočerih gričev posutih s hiškami in čajnimi nasadi. Meglice po dolinah pozdravljajo nov dan, šimpanzi in gorske gorile pa si izmenjujejo jutranje novice. Deželi skrivata zgodbe kraljestev, ki segajo od današnjih dni, do daljne preteklosti izgubljene v spominih ljudi.
»Dežela tisočerih gričev«, kot se v prevodu imenuje Ruanda je dobila ime po svoji razgibani pokrajini. Ne tako daljna tragična preteklost je deželi pustila težko breme na dušah ljudi in uničeno gospodarstvo, a je ena od najbolj rastočih gospodarstev Afrike. Uganda pa privablja turiste s svojo biotsko raznovrstnostjo, ki jo skrbno čuva v narodnih parkih in rezervatih. Najbolj izstopajo gorske gorile, ki jih najdemo samo še v Ruandi in Kongu. V Ugandi je tudi izvir Belega Nila, ki skupaj z Modrim Nilom tvori najdaljšo reko na svetu. Pa še eno kvaliteto ima – dežela je prav takšna, kot si predstavljamo Afriko, kaotična, ne preveč čista in polna prijaznih ljudi. Obvezni cilj za vse ljubitelje Afrike.
Ladakh je gorata dežela visoko v indijski Himalaji. V smeri od vzhoda proti zahodu jo preči ena izmed velikih azijskih rek – reka Ind. Zaznamujejo jo visoki prelazi, zelene doline in soteske ob ledeniških pritokih Inda, kristalno čista jezera ter majhne vasice. Pokrajina je surova, a hkrati neverjetno lepa. Je dežela tibetanskega budizma. Pravijo ji tudi Mali Tibet. Srce te večstoletne kulture so stari, vendar še vedno delujoči samostani. Domačini so srčni, njihov ritem življenja po vaseh je počasen, v skladu z naravo in budizmom. Popotnik bo tukaj našel mir in tišino, čas zase in svoje misli. Dežela te skorajda prisili, da se umiriš in globoko vdihneš ob neverjetnih razgledih, ki jih boš doživljal.
Predavanje o Indiji je zamišljeno kot mešanica dejstev, opažanj, lastnih impresij in mnenj v obliki slik in video posnetkov, ki so nastali v 21-dnevnem potovanju po tej veliki in raznoliki deželi.
Začelo se bo s kratkim obiskom Mumbaja, mesta mostov. Spoznali bomo otok Havelock, ki pripada največjemu arhipelagu v Bengalskem zalivu znanemu kot otočje Andaman in Nikobar, ki je eno izmed osmih pridruženih teritorijev Indije. Pot se bo nadaljevala po rožnatem mestu Džaipur v državi Radžastan in New Delhiju. S kratkih pobegom v Agro v Utar Pradeš-u se bomo poslovili od pisane in pestre Indije.
Spoznali bomo tudi koristne nasvete in namige o tem, kako se izogniti znanemu fenomenu Delhi Belly oziroma kako se vrniti domov zdrav.
Petra Uljarević je pred kratkim praznovala svoj potovalni jubilej – 100. na novo obiskano letališče. Idejo o potopisnem predavanju o Indiji je sprejela tik pred odhodom na dvomesečno avanturo po Keniji. Po vrsti let razmišljanja se še ni odločila, ali je njena največja ljubezen medicina ali popotništvo.