Predavanja v januarju 2025
- 9. januar 2025, Karmen USAR – JAPONSKA
- 16. januar 2025, Senad OSMANAJ – FILIPINI
- 23. januar 2025, Dragan POTOČNIK – PO SVILNI POTI
- 30. januar 2025, Renato FLIS – RADŽASTAN
Ponovno spet ob četrtkih ob 19.00 v Vetrinjcu 🙂
Ponovno spet ob četrtkih ob 19.00 v Vetrinjcu 🙂
DRAGE VAGANTKE in VAGANTJE!
Vabimo vas na vagantove dogodke, s katerimi odpiramo jubilejno 30. sezono, ki smo jo sicer začeli 23. oktobra s pogovorom z dr. Karlom Gržanom, nadaljevali jo bomo s predavanji v novembru in decembru.
Že tri desetletja raziskujemo svet, delimo zgodbe, navdihujemo s potopisnimi predavanji in dogodki, ki nam odstirajo čar potovanj ter odkrivajo nove, neznane kulture.
V tem duhu se bomo srečevali na stari, znani lokaciji, v Vetrinjcu ob 19. uri, vendar izjemoma ob ponedeljkih in tako nadaljevali s tradicijo druženja ob navdihujočih popotniških zgodbah.
Svet se hitro spreminja pred našimi očmi in nič ni več tako, kot je bilo, zato ostajamo zvesti Vagantovim načelom in ideji. VAGANT je popotnik, ki ni
omejen s tradicionalnimi potmi ali cilji, išče nove kraje, ideje in zgodbe. Njegovo potovanje ni nujno le fizično, ampak je tudi duhovno in intelektualno. Vagantova ideja spodbuja radovednost, odprtost do tujega in neznanega. Vagant je neodvisen popotnik, ki se ne boji izzivov in sprememb. Išče nove načine razmišljanja, pridobiva nova znanja in razširja obzorja. Ni le pasiven opazovalec sveta, ampak je tudi ustvarjalec, ki navdihuje. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da sta temeljni vrednoti, ki oblikujeta pristop Vaganta do sveta spoštovanje in razumevanje različnih kultur, sočutje do drugih ljudi ter tudi skrb za naš čudovit planet.
V tem duhu vas vabimo, da se nam pridružite v novembru in decembru, ko se bomo srečevali na stari, znani lokaciji, v Vetrinjskem dvoru ob 19. uri, izjemoma ob ponedeljkih. Tako bomo nadaljevali s tradicijo druženja ob navdihujočih popotniških zgodbah. Pridružite se nam in doživite trenutke, polne navdiha, pustolovščin in novih spoznanj.
Jubilejno sezono smo sicer začeli že 23. oktobra s pogovorom z dr. Karlom Gržanom. Na tem srečanju smo zbrali 485 evrov za pomoč Palestincem in jih že poslali v Libanon. Hvala vsem za donacijo.
VAGANTOVI DOGODKI V NOVEMBRU IN DECEMBRU
Poleti 2025 bo minilo 30 let od našega potovanja na TIBET. Ob tej nepozabni pustolovščini bomo z vami delili zgodbe, spomine in vtise, udeleženci potovanja: Slavko Gazvoda, Milko Rojs, Jože Ornik, Gorazd Gumzej, Janez Zeilhofer in Dragan Potočnik.
Zgodbe nas še vedno spremljajo in še vedno smo pod vtisi tega, za vse nas najbolj zanimivega in vsestranskega vagantovega potovanja.
Naši gostje Viktorija Kos, Marko Korošec in Lukaš Nemeth nam bodo skušali z Rumijevimi verzi in zgodbami ob spremljavi turškega neja in uda pričarati Rumijevo občutenje življenja.
Letošnje Vagantovo potovanje v Iran bodo predstavile Suzana in Sandra Laketić ter Jasna Vinder.
Slavko Gazvoda in Dragan Potočnik nam bosta predstavila svojo pot v deželo med Evfratom in Tigrisom v novembru 2023.
Zaradi zasedenosti dvorane začenjamo letošnjo sezono nekoliko kasneje in ob ponedeljkih. Z novim letom in januarskimi dogodki se vračamo na naše ustaljene četrtkove termine. Prosimo za razumevanje.
Drage Vagantke in Vagantje.
Za nami je še ena, že 29. uspešna sezona vagantovih srečanj. Tokrat z malo drugačnimi in prenovljenimi vsebinami. Ob tradicionalnih predavanjih smo gostili tudi eminentne goste – Primoža Šterbenca, Uroša Lipuščka, Toneta Partljiča in številne druge.
Tudi ob aktualnih dogajanjih doma in po svetu nismo ostali ravnodušni. Organizirali smo odmevni izlet v Bosno in Hercegovino, pred nami so še potovanja v Iran, na Kosovo z Albanijo, v Armenijo in Jordanijo.
S ponosom se lahko ozremo na prehojeno pot, na minulo sezono in na naša srečanja, ki so vedno nekaj posebnega.
Želim vam veliko novih doživetij, zanimivih poti in nasvidenje v jeseni v jubilejni 30. vagantovi sezoni.
Dr. Dragan Potočnik, predsednik popotniškega društva Vagant
Film govori o umsko zaostalem lokalnem bebčku z imenom Oto, ki je vsem in v vsaki situaciji pripravljen pomagati. Pomoč nudi v obliki opravil okrog hiše in drugih fizičnih del. Ob humornih srečanjih z ljudmi, eni so mu naklonjeni, drugi so do njegove zaostalost odkrito sovražni, se Oto ves čas sooča s situacijami, ki poudarjajo njegovo drugačnost, hkrati pa pridno varčuje prislužen drobiž, ki ga kot miloščino dobi od svojih “strank”.
Oto po vsem prestanem v prvem delu, sedaj živi na morju in je srečno zaljubljen v Marino, s katero ima dve leti staro hčerkico. Vendar usoda jima očitno ni naklonjena, tako Oto postane samohranilec. Leta tečejo, hči odrašča, včasih pa ga pridejo obiskat prijatelji iz domačega kraja. Najboljši prijatelj Martin ima sedaj svojo podjetje za vzdrževanje igrišč, repanje pa je opustil. Želi si, da bi Oto prišel nazaj v domači kraj. Oto se vmes spoprijatelji z čudaškim Giannijem, ki upravlja stri škver, a mu ga zaradi dolgov hočejo odvzeti. Oto se preko Giannija po nesreči zaplete z lokalnima goljufoma in prekupčevalcema. Otovo hči Ano pa vedno bolj vleče v Radgono. Hkrati Otu pot prekriža skrivnostni Mürski mož, ki ima zanj en prav poseben nasvet… Nekatere zgodbe se namreč ne končajo, dokler niso zares končane.
Igrajo: Iztok Horvat (Oto), Jurij Husar (Martin), Ava Rovšnik (Ana), Saša Podhostnik (Marina), Gojmir Lešnjak Gojc (Gianni), Vlado Kreslin (Mürski mož) in mnogi drugi.
V jugovzhodnem koncu te velike države, na tromeji Alžirije, Libije in Nigra, v osrčju rastoče puščave Sahare, se nahaja dežela, ki razkrije raznolikost velike puščave: ogromna polja peščenih sipin in med njimi skalnatih gorskih otokov. Naš obisk te dežele smo posvetili obisku Tadrarta, kjer se sipine prepletajo s skalnatimi področji fantastičnih oblik in vzponu na visoko planoto Tassili n’Ajjer. Vsepovsod smo naleteli na čudovito naravo in pomnike neolitske kulture, ki je tu cvetela, ko je bilo ozemlje Evrope še pokrito z ledeniki. Zgodovina, zemljepis in kasneje antropologija so me od prvih prebranih knjig gnale v iskanje vedenj o velikem svetu, kar je bilo zapisanega in kasneje prikazanega na televiziji, o avanturah, potovanjih, ljudstvih, naravi. Lastni obiski, izleti in potovanja so mi ta svet pomagali začutiti. Najprej je bilo to povezano s hribi, vendar sem že kmalu spoznal, da zna biti svet dostopov, včasih tako raznolik in drugačen od našega in tudi zelo, zelo zanimiv.
Potovanje se ne konča z zadnjo piko, kajti življenje teče dalje, tudi ali predvsem v nepričakovanih smereh. Včasih vzvodno, sledeč reki, drugič proti toku in tretjič krožno. Ko že mislimo, da je vsega konec, da so zgodbe, poti in ljudje za vedno poniknili iz sveta, se upočasnili v meandrih pozabe, se ti nenadoma spet pojavijo. Kot nenapovedan dež ali novorojeni izvir nadaljujejo pot onkraj zadnje pike. Potopisi in potopisci, tisti najbolj radovedni, jim sledimo.
Nataša Rogelja Caf je na podlagi sedemletnega življenja na jadrnici in antropološkega terena med morskimi nomadi napisala knjigo Trinajsti mesec. Ob pisanju jo je zapeljala do različnih ljudi, prisilila jo je v razmislek o marsičem, o besedilih, ki prečijo meje, o popotnikih, ki včasih obmirujejo in novih poteh, ki jih kodra veter našega časa. Preplet etnografskih podatkov, literarizirane forme in prvoosebne zgodbe osvetljuje čustvene stiske in radosti pobega kot tudi gola dejstva življenjskih poti avtorice in predstavljenih likov.
Knjiga kot tudi predavanje kritično usmeri pogled na sodobno evropsko družbo, ki takšen pobeg proizvede, omogoča, idealizira in kritizira hkrati. Tu in tam absurdne zgodbe popotnikov, ki s svojimi življenji ukrivijo popotništvo v obliko dolgotrajnejšega nomadskega življenja, se dotikajo prav vseh nas, akterjev hitrega, bežečega in izginjajočega časa.
Filipini so pravi turistični biser. Na stoterih večjih ali manjših otokih ponuja dežela obilo zanimivosti. Od idiličnih plaž, kjer lahko samo poležavaš ali pa se odločiš za vožnjo z ladjico do še bolj odmaknjenih otočkov in snorkljanja med koralami, do raziskovanj podzemnega sveta v kraških jamah.
Ogled riževih teras in pogovor z ženskami, ki neverjetno hitro in spretno sadijo riž v blatno zemljo, ti da vpogled v pridelavo žitarice, ki prehranjuje milijarde ljudi. Čokoladni hribčki so posebna znamenitost dežele, sploh ob ugotovitvi, da so lahko tudi čisto zelene, pistacijine barve.
Seveda pa nikjer ne manjka simpatičnih, veselih in gostoljubnih domačinov. Vsakokratno fotografiranje ljudi se je sprevrglo v zabavo, smejanje in kratek pogovor in čudenje, zakaj smo zahodnjaki takšne kisle kumare, če pa je svet tako zanimiv, samo živeti ga je treba polno.
Vsako srečanje s Tonetom Partljičem je zanimivo in nepozabno. Dr. Dragan Potočnik se bo z našim dragim pisateljem tokrat pogovarjal o dveh njegovih zadnjih knjigah: o zgodovinskem romanu Veter z vzhoda, v katerem nadaljuje pričevanje o svojem rojstnem mestu ob Dravi.
Tokrat se poda v trideseta leta, v napet zgodovinski čas, ki ga med drugim zaznamujejo prebujanje delavskega gibanja, smrt Rudolfa Maistra in atentata na kralja Aleksandra v Marseillu ter kanclerja Dollfusa na Dunaju. In o zbirki kratkih zgodb Strnišča, s podnaslovom Zgodbe o otrocih in vojni, v kateri avtor zapiše, da ljudje ne maramo vojn. Ves svet je proti vojnam. A obenem se te neprestano dogajajo – že od pradavnine. Tudi literatura je polna zgodb o velikih zavojevalcih in zmagovalcih. In se sprašuje, kje so v teh zgodbah usode najmanjših, najranljivejših, otrok.
Tone Partljič, leta 1940 v Mariboru rojeni pisatelj, je začel dvajsetleten v šestdesetih letih pisati predvsem krajšo socialno in satirično prozo. Ko se je odpravil v mestni gledališki svet, pa je napisal okoli trideset uspešnih gledaliških komedij, nekatere, Ščuke pa ni, En dan resnice in Moj ata, socialistični kulak, so igrali po vsej Jugoslaviji. Za Kulaka je prejel Grumovo nagrado, za ves komedijski opus pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Uroš Lipovšček, novinar in publicist. Spomnimo se ga kot komentatorja na RTV za države v razvoju, neuvrščenosti in protikolonialno politiko Bližnjega vzhoda. Bil je dopisnik RTV Slovenija iz New Yorka, bil je odgovorni urednik informativnega programa RTV…. Po upokojitvi je več let preživel na
Kitajskem. Je strokovnjak za islam, po iranski revoluciji je večkrat potoval v Iran in poročal od tam. Objavlja v različnih časnikih, avtor več monografij, v televizijskih oddajah komentira aktualno politično dogajanje ter intervjuva poznane osebnosti, npr. Noama Chomskega in Jeffreyja Sachsa.
Vsebina predavanja dr. Lipovščka je izjemno aktualna. Razmere v svetu se vse bolj zaostrujejo. Vojna v Ukrajini se bo očitno nadaljevala do zadnjega
Ukrajinca, etnično čiščenje in množični pokoli izraelske vojske v Gazi, pa do zadnjega Palestinca. Položaj vse bolj spominja na čas pred prvo svetovno vojno. Vodilni evropski ne samo ameriški politiki nas vse bolj pripravljajo na vojaški spopad z Rusijo. Quo vadis Evropa. Njegovi nastopi kažejo na izjemno poznavanje političnih razmer v Evropi in v svetu. Velja za enega od najpogumnejših novinarjev, zato ne zamudite dogodka.